Otroci so zlahka prehodili skoraj tri kilometre dolgo pot. Seveda smo se na Celinah na hlodih vmes odžejali, s slastjo pohrustali sadje in sadne ploščice. Na poti so otroci zelo dobro opazovali naravo in odkrili polno zakladov: kostanj, gobe, robide, pajke, metulje, različne žuželke. Tudi glasovi so bili zanimivi: šumeče listje pod nogami, ptičje petje, veter v krošnjah dreves, šum pod daljnovodi. Sledi različnih stopinj v blatu pa so burile domišljijo. Našli smo mlako, ki je bila brez vode. Le kam je voda izginila? V vrtec smo se vrnili malo popraskani, umazani (kotaljenje je pač zabavno), utrujeni, a  z glasnim prepevanjem in lačnimi trebuščki.